Romana Kos: Čustev ne mislimo, ampak čutimo

Romana Kos: Čustev ne mislimo, ampak čutimo
Romy

Počasi se je vročina poslovila in namesto sonca nas prebudijo meglena jutra, dnevi so občutno krajši in zvečer morda še kdaj pa kdaj posedimo zunaj, oblečeni v topla oblačila in zaviti v dekce. Pozdravila nas je jesen in listje, ki odpada, nas spomni na to, da se je znova zaključilo neko obdobje, običajno obdobje brezskrbnosti in počitka in veselo smo zakorakali z novo energijo in novimi idejami in načrti naprej. Po poletnem brezdelju, ko smo si privoščili marsikaj, od dobre hrane do neskončnih sprehodov ob morju, po planinah ali počitka v senci borovih gozdov, smo se ponovno znašli v starih tirnicah obveznosti, znova nas čaka delo in natrpani urniki. In sem in tja se naše misli še vračajo tja, kjer od nas ni nihče nič pričakoval ali zahteval in se odločamo sami pri sebi, da nam je skrb za lastno dobro počutje tako dobro delo, da bi si čim bolj pogosto še vedno morali privoščiti čas zase in poskrbeti za svoj sveti tempelj, da nam bo zvesto služil vedno in povsod.

Čustva so tisti del nas, ki si ga najtežje priznamo. Ko nas nekaj fizično zaboli, bolečino občutimo in naredimo vse, da čim prej mine. Ko pa zabolijo čustva, si jih nemalokrat ne želimo priznati, jih globoko potlačimo vase in dobesedno prezremo, kot da jih ni. A so. Naša so. Vse kar čutimo, smo mi. Mnogokrat se naša misel ne sklada s tistim, kar čutimo. Zaljubimo se, a si tega ne priznamo, sploh če čustva niso obojestranska, ker nam občutek ljubezni zastrejo naši občutki, da nismo dovolj dobri, si ne zaslužimo, da smo ljubljeni, ne znamo dajati ljubezni ipd. Dobimo dobro službo, pa nas zopet blokirajo skrbi, da ne bomo zmogli, da ne bomo kos nalogam, da ne… Vsa ta čustva so rezultat naših preteklih izkušenj, vzorcev, vzgoje in največkrat niso nekaj, kar smo si ustvarili sami, ampak so nam vcepili drugi. Ne glede na to, kako se trudimo in se zavestno upiramo tem občutkom, še vedno trmasto vztrajajo in ko smo že prepričani, da smo ozdravili vse te aspekte nas, nas življenje pahne v situacije, ko se zopet z vso močjo oglasijo in občutek imamo, da smo spet na začetku, spet smo tam, spet ujeti v svoje drame, ki nam jemljejo energijo in nezmožnost narediti korak naprej.

In prav upor je tisto, kar ima večji delež pri naših zastojih, ustvarja blokade v naših energetskih telesih in sčasoma vse to občutimo kot neke oblike depresije in kasneje celo telesne bolečine. Energetske blokade vodijo v počasno odpovedovanje delovanja naših organov in bolezen.

Proti temu si lahko pomagamo na najrazličnejše načine, prvi pa je, da si vse to priznamo, ozavestimo in se odločimo, da naredimo nekaj zase. In to ni zanikanje tega, kar čutimo, da zakopljemo občutke še globlje vase, se obnašamo, kot da ni bilo nič ali celo posegamo po raznih medicinskih pripomočkih kot so antidepresivi. Večino življenja zapravimo z zanikanju tega, kar smo, vse to pa nas izčrpava, frustrira in uničuje ne samo naša življenja temveč tudi življenja ljudi, s katerimi delimo svojo življenjsko zgodbo. Naše življenje se začne odvijati na popolnoma drugačen način, ko vsa ta potlačena in osovražena čustva začnemo spreminjati v ljubezen, ki na nežen način osvobodi našo ujeto življenjsko energijo in zavedanje, da smo božansko bitje.

Vse življenje posvečamo iskanju in čakanju na »ugodne trenutke«, na trenutek, »ko bom dobil-a pravega partnerja in spoznal-a ljubezen svojega življenja«, »ko bom dosegel-a idealno težo«, »ko bom dobil-a sanjsko službo«, »ko si bom ustvaril-a družino« in še mnogo podobnih »sanjskih rezultatov«. Pozabljamo pa, da vse to že imamo, vse je že v nas, le sprejeti moramo. Z negativno nastrojenimi vibracijami vsega tega ne moremo sprejeti v svoje življenje, čeprav nas čaka prav pred vrati, vrati srca. Le odpreti jih moramo. Ne utapljajmo se v lastnih razmišljanjih, kako je vse drugače, kot si želimo in da »mene sreča ne more najti«. Prav zaradi tega moramo preprosto ozavestiti vse, o čemer razmišljamo, vse kar čutimo, saj se v večini primerov sploh ne zavedamo, kaj je v nas, kako razmišljamo. Ko začnemo zavestno čutiti, se šele prepoznamo, se zavemo, kdo sploh smo, kaj je v nas.

Romana Kos: Čustev ne mislimo, ampak čutimo

Ko sem se spoznala s Sprostitveno jogo, sem spoznala tudi, koliko potlačenih čustev je še vedno v meni, kljub večletnemu delu na sebi in nemalokrat so mi ravno novo pridobljena znanja onemogočala, da sem sprejela tisto, kar sem v določenem trenutku začutila, ker »zdaj duhovno rastem, zdaj sem duhovno izobražena in na primer jeza pa že ni primerna, da jo izrazim, jeza ni duhovno čustvo«. Kako sem se motila. Duhovnost je ravno to, da znamo sprejeti sebe in vsa ta svoja čustva, pa kakršna koli že so. Duhovno jih je znati izraziti in sprostiti, ne potlačiti vase, kot da jih ni. Skozi vadbo Sprostitvene joge se ne ukvarjamo z analiziranjem in pojasnjevanjem svojih čustev, enostavno si jih dovolimo začutiti. Čustev ne mislimo, ampak jih čutimo. Bolj kot miselno pristopamo k temu, kar je v nas, večje so drame in težje se osvobodimo napetosti v nas. Namesto tega bodimo nežni s seboj, dovolimo si samo čutiti in s pravilnim dihanjem spustiti iz sebe vse, kar se je leta nabiralo v nas. Nikomur nismo dolžni ničesar pojasnjevati, niti samim sebi. Samo bodimo v trenutku in se zahvalimo samemu sebi, da čutimo, kar čutimo, zahvalimo se tem čustvom, ki privrejo na dan, ker so nas izklesala v osebo, kakršna je. Na vadbah Sprostitvene joge ni zgolj poudarek na pravilnem izvajanju pozicij telesa. Največje darilo vadbe je, da se naučimo s pravilnim dihanjem sprostiti in umiriti svoje telo in duha, ki se včasih ujame v ples silovitih čustev, kar nam seveda služi tudi v našem običajnem življenjskem ritmu, med opravljanjem svojih obveznosti, doma, v službi in kjerkoli nas pač ujamejo situacije, ki nam »zmešajo štrene«.

Želim vam umirjeno jesen, uživajte med listjem, ki ga drevesa posipajo po nas in če želite še kaj narediti zase, vas prijazno vabim na naše vadbe Sprostitvene joge. Več o tem pa si lahko preberete na naših straneh.

Namaste in topel objem,

Romana Kos - Romy
mojstrica in učiteljica meditacije ter Usui in Imara Reikija,
svetovalka ob žalovanju in izgubah,
učiteljica Sprostitvene joge
www.avalonromy.com
avalonromy@gmail.com
Tel: 00 386 41 636 648