Romana Kos: Dihanje kot ne-samoumeven proces

Romana Kos: Dihanje kot ne-samoumeven proces
Romy

Včasih radi rečemo, da nam je kakšna stvar tako samoumevna kot dihanje. In prav v tem je naše dojemanje pomembnosti dihanja zgrešeno. Jemljemo ga kot nekaj, kar poteka samo od sebe, brez našega nadzora, kar je sicer res, ampak če stvari prepustimo njim samim, ne moremo pričakovati, da nam bodo služile tako, kot je za nas najboljše. Seveda je dihanje proces, brez katerega ne moremo živeti in urejeno tako, da deluje tudi takrat, ko nismo zavestno prisotni pri tem delu, ko spimo, ko mislimo in delamo popolnoma druge stvari. Ko se na primer prehranjujemo, pa brez našega zavestnega sodelovanja ne gre.

Če opazujemo svoj dih, lahko opazimo, da je le-to pravzaprav odsev našega psiho-fizičnega in čustvenega stanja. Ko smo umirjeni, sproščeni, je naš dih nežen in enakomeren. Ko smo pod stresom, napetostjo, zaskrbljeni, pa lahko opazimo, da je naše dihanje plitko, sunkovito in hlastamo za zrakom, ki ga niti ne zajamemo v popolnosti. Sčasoma se telo »navadi« na tak način dihanja, spremembe se zgodijo avtomatsko in sčasoma opazimo, da v prenekaterih trenutkih sploh ne dihamo. Dihanja se moramo naenkrat spet naučiti, naučiti se tistega, kar smo nekoč kot novorojena bitja prinesla s seboj na ta svet, govorim pa o pravilnem dihanju v trebuh, dihanju s trebušno prepono.

In zakaj je dihanje pri vadbah tako zelo pomembno?

Naj gre za preprosto meditacijo, jogo, športni trening, povsod je osnova pravilno in globoko dihanje. Vsaka meditacija se začne z opazovanjem svojega poglobljenega dihanja. S tem, ko zavestno opazujemo svoj dih, se najhitreje in najlažje sprostimo. Naš fokus je na dihanju in ne na vsakodnevnih težavah, o katerih premlevamo in obremenjujemo svoje misli ves čas. Ko začne naš dih slediti telesu in duhu, telo in duh sledita dihu. Telo sprostimo in umirimo naše misli samo s spremembo našega dihanja.

Dih usmerja potek energije po našem telesu in je zato tako pomemben del tudi pri vadbah sprostitvene joge. Sprostitvena joga je v prvi vrsti namenjena globoki sprostitvi telesa in duha in zato je samo dihanje najpomembnejši element teh vadb. Klienta položimo v sprostitvene poze in z njim dihamo, mu pomagamo usmerjati njegov dih, ga z dihom sproščamo. Če pride do preboja čustev, z njim samo dihamo, kot diha babica s porodnico v porodni sobi. Z opazovanjem dihanja klienta tudi prepoznamo, v kakšnem čustvenem stanju se nahaja, poglobimo sproščanje in meditativno uspešnost joge. Pomembno je, da je poudarek na sproščanju in opuščanju, ne na ustvarjanju kakšnegakoli pritiska ali trudu ozaveščati tisto, kar se morebiti pojavi, na primer težka, boleča čustva ali celo traume. Proces dihanja naj bi postal lahkoten in nenaporen, kljub poglabljanju pozicij telesa, kar naj ne bi zmotilo sprostitve, ki smo jo s klientom dosegli.

Zavedanje dihanja

Ko svojo pozornost namenimo dihanju, se naš fokus obrne navznoter, v najgloblje globine našega bitja in nas vodi do vedno večje sprostitve. Zavedanje dihanja je osnova vsake meditacije, ki nam omogoča koncentracijo na tak način, da se um in občutki umirijo in spočijejo. Dih je ves čas prisoten, ves čas je tako tudi um prisoten, tukaj in zdaj. Naš fokus ni v vdihu iz preteklosti in ne v izdihu v prihodnosti, dih se dohaja ZDAJ. Ko smo v mislih nemirni ali zaskrbljeni, nas usmerjanje na dih vrne v zavedanje sedanjega trenutka. Ko opazujemo svoj dih, je poudarek na samem opazovanju, ne trudu da karkoli spremenimo, ker s tem izgubimo pravi fokus.

Kako deluje trebušna prepona pri dihanju?

Trebušna prepona je najpomembnejša mišica, kar se tiče dihanja. Ločuje pljuča in srce od ostalih notranjih organov. Med vdihavanjem se spušča in dviga, s čemer ustvarja vakum, ki razširja pljuča in vanje dovaja zrak. Med izdihom se prepona sprosti, nežno pritisne na pljuča in iztisne zrak iz njih. Seveda sodelujejo tudi druge skupine mišic, in z dihanjem se sočasno ustvarja tudi nežna masaža srca. Ko je telo sproščeno, se tako prepona kot ostale mišice, odgovorne za podporo dihanja, raztezajo in krčijo svobodno in brez napora. Z zavestnim dihanjem in opazovanjem svojega dihanja, se je mogoče naučiti nadzorovati delovanje svoje prepone, zavestno razširjanje trebušnih mišic in prsnega koša, celo neodvisno od dihanja.

Romana Kos: Dihanje kot ne-samoumeven proces

Mišice prsnega koša so zelo pomembne predvsem med dihanjem v stresnih situacijah. Ko smo v stresu, telo potrebuje večje količine kisika, kar pomeni, da ga morajo prsne mišice hitreje dovajati, naglo se krčijo in razširjajo, kar občutimo kot plitko dihanje, naglo dvigovanje in spuščanje prsnega koša, zaradi česar naš vdih sploh ne doseže trebušne prepone, ampak se ustavi nekje na sredini in že sledi čisto kratek izdih. Sčasoma lahko postane tak način dihanja povsem običajno, delovanje prepone postane omejeno in naše dihanje vse bolj plitko.

Koristi dihanja s prepono

Na dnu pljuč je večja koncentracija kapilar in posledično večja prekrvavljenost, zaradi česar se poveča vsebnost kisika, kadar so spodnja pljuča napolnjena z zrakom, predpogoj pa je seveda dihanje s prepono. Če dihamo plitko, samo s pljuči, mora srce prečrpati več krvi za zadostno cirkulacijo krvi in preskrbljenost s kisikom, zaradi česar je seveda srce mnogo bolj obremenjeno. Prepona oziroma dihanje s prepono tako istočasno razbremeni prenaporno delovanje srca. Glavna vena, ki dovaja kri nazaj v srce, teče prav skozi prepono. Pravilno delovanje prepone tako poveča količino krvi, ki se vrača nazaj v srce, masira srce in ostale notranje organe, zaradi česar ne delujejo preobremenjeno.

Sproščeno dihanje s prepono se je torej mogoče s pravilnimi tehnikami in vajo ponovno naučiti, da poteka nenaporno in spontano. Glede na znanje Tradicionalne Kitajske medicine je center naše moči in energije prav v trebuhu, malo pod popkom, znano kot Hara. S sproščanjem prepone in dihanjem v Haro, tako istočasno sproščamo tudi prost pretok življenjske energije.

Večinoma se naučimo pravilnega dihanja v Haro med popolno, globoko sprostitvijo na način, ki nas ne obremenjuje in je veliko enostavnejši kot načrtno prizadevanje, da osvojimo takšen način dihanja. Svojo pozornost usmerimo na spodnji del našega trebuha, lahko tudi tako, da med jogo položimo roke na ta predel in dihamo vanj. Začutimo, kako se mišice trebuha nežno sproščajo. Opazujmo, kako se z dihanjem spodnji del trebuha dviga in spušča. Z vsakim dihom začutimo, kako je naše telo vedno bolj sproščeno in mirno.

Globoko dihanje

Globoko dihanje sprošča in napolnjuje z energijo naše celotno telo, uravnoveša naš živčni sistem, čisti in sprošča naš um. S tem, ko dopustimo trebušnim in prsnim mišicam, da se širijo z vdihom, v telo sprejmemo kar sedemkrat več kisika kot z običajnim dihanjem, s čimer preskrbimo vsako celico svojega telesa. Počasno izdihovanje omogoči parasistematičnemu živčnemu sistemu, da nas popelje v globoko sprostitev. Če v telesu začutimo še kako napetost, jo samo z usmerjenim dihanjem v to področje popolnoma sprostimo.

Zato je učenje takšnega dihanja med vadbami Sprostitvene joge tako zelo pomembno, da to znanje klient ponese s seboj in ga vadi tudi sam naprej in s tem omogoči svojemu telesu, da je stresnih trenutkov čim manj in se z njimi z lahkoto sooči v vsakdanjem življenju. Samo s pomočjo fokusa na dihanje.

Romana Kos
www.avalonromy.com
avalonromy@gmail.com
Tel: 00 386 41 636 648