Romana Kos: Sorodne duše, duše dvojčice in ljubezen v srcu in duši

Romana Kos: Sorodne duše, duše dvojčice in ljubezen v srcu in duši
Romy

V mesecu februarju praznujemo god svetega Valentina, 14. februar in po starih izročilih velja, da ima Sveti Valentin ključe od korenin. Njegov god na prvi pogled nima dosti povezave z ljubeznijo, bolj nam sporoča, da v tem času začenja rastlinje brsteti in se pripravljati na svoje ponovno rojstvo, ko se zima počasi poslavlja. V slovenskem izročilu je prazniku zaljubljencev bolj namenjen 12. marec, da nad Sv. Gregorja ali Gregorijevo, ko se ptički ženijo. Ampak v končni fazi nam ni pomemben datum, vsi imamo radi ljubezen, radi ljubimo in smo ljubljeni. In če se nas nekdo spomni samo za te praznike, naj bo to življenjski sopotnik ali zgolj prijatelj, nam je prijetno, lepo, ganjeni smo…Če pa je to dovolj, če vse preostale dni v letu ne čutimo ljubezni in pozornosti, pa si lahko odgovorimo le sami.

V tem času je bilo že ogromno govora o partnerskih odnosih, razčiščevali smo in analizirali, kdo in kaj smo v svojih odnosih, ali dajemo dovolj in predvsem če dovolj prejemamo. Spraševali smo se, kaj in koliko je sploh dovolj, čemu so namenjeni naši odnosi, kaj od njih pričakujemo, kakšno vlogo imajo v naših življenjih in se borili z razočaranji, ko so ljudje, ki smo jih imeli najraje preprosto odhajali in nas puščali same, ker nam niso dali tistega, kar smo menili, da bi nam morali dati, ker niso sprejemali tistega, kar smo jim dajali mi. In še in še bi lahko naštevala. In od kod in zakaj razočaranja? Največkrat iz naših pričakovanj. Slej ko prej vsak odnos naleti na ovire in težave, ker nekdo meni, da daje preveč in prejema premalo in obratno. Ko odnos »odcveti«, dejansko ostane le še praznina in bolečina ter večno vprašanje »zakaj?«. A o tem sem že pisala. Tokrat bi rada napisala nekaj o dušah dvojčicah, sorodnih dušah in kaj to dejansko pomeni.

Zmotno je mišljenje, da je naša sorodna duša tisti, ki nam bo življenje spremenil v pravljico in bodo ob njem edine solze zgolj solze sreče. Ponavadi prihrumijo kot strela z jasnega in nam življenje obrnejo na glavo. Prepoznamo jih takoj, saj se družimo skozi svoje premnoge inkarnacije. V naše življenje pridejo z namenom, da nam pokažejo tiste aspekte nas, ki jih namerno preziramo in jih potlačimo nekam globoko v naše nezavedne nivoje. S svojo prisotnostjo in dejanji nam pritisnejo prav na tiste točke, ko smo te aspekte primorani ozavestiti in vkolikor nam odnos nekaj pomeni, jih tako tudi uspešno ozdravimo in postanemo boljši ljudje. Naše sorodne dušice so naša najboljša ogledala, kar ne pomeni da so isti kot smo mi ali da imajo iste lastnosti, pač pa nam kažejo vse tisto, kar je v nas, a se tega največkrat zaradi že prej omenjenih razlogov ne zavedamo ali se nočemo zavedati.

Sorodne duše imajo za nas neko magnetno privlačnost, njihova družba nam prija in radi smo z njimi, niti ni nujno, da je naše razmerje ljubezenske narave. V bistvu so to naši sopotniki na poti duhovne rasti in vzajemno si pomagamo na tej poti. In ko duhovno napredujemo, tako lahko pomagamo tudi drugim.

Romana Kos: Sorodne duše, duše dvojčice in ljubezen v srcu in duši

Obstaja nekaj smernic, s katero si lahko pomagamo, ko se sprašujemo, ali je nekdo naša sorodna duša. Ni vsak partner, ki ga imamo, naša sorodna duša. Ko se zaljubimo, je vse idealno, s partnerjem se v vsem ujemamo in ukvarjati se s samim seboj, se nam zdi odveč, ker uživamo v lepih trenutkih. A ko ti trenutki minejo, se ponovno začnemo zavedati sebe in svojih potreb. Če se s partnerjem zares ne ujemamo, se ne dopolnjujemo ali ne razumemo potreb drug drugega, nastopijo težave. Nemalokrat spoznamo, da človek, v katerega smo se zaljubili, ni naša sorodna duša, da je zelo drugačen, nas ne razume…Kar v večini primerov ni res. Le mi smo se spremenili. Z duhovno rastjo smo začeli spoznavati predvsem sami sebe in največkrat to, da se ne ljubimo dovolj. Ker če se dovolj ljubimo, si ne bomo dopustili vztrajati v nezdravih odnosih. Ob sebi dopuščamo le še tiste, s katerimi imamo lahko iskrene in ljubezni polne odnose. Vsekakor začutimo takoj, s kom smo povezani, s kom lahko komuniciramo brez besed, kdo nas podpira in je iskren z nami, ob kom smo res lahko mi tisto, kar smo in kdo nas ljubi točno takšne, kot smo ter seveda v obratni smeri.

Med sorodnimi dušami obstaja posebna povezava in privlačnost tudi na fizični ravni. Z njimi se počutimo sproščeno in lahko se pogovarjamo o popolnoma vsaki temi, zanimajo nas iste stvari, nemalokrat začutimo, kaj oseba razmišlja, da nas potrebuje, tudi če nas ločuje tisoče kilometrov. A kot sem napisala malo prej, se v razmerjih s sorodnimi dušami ne cedita samo med in mleko. Nemalokrat nam ravno ta naša dušica zna pritisniti točno na tiste gumbe, ki nas popolnoma iztirijo, ampak s tem nam omogočajo, da predelamo določene življenjske lekcije kot duša, ki izkuša. In najlepše ob tem je, da je sorodna duša z nami in nam pomaga, da se prebijemo skozi viharna obdobja življenja.

Popolno razmerje in popolnega partnerja sprejmemo v svoje življenje šele takrat, ko se počutimo izpopolnjeni sami v sebi, ko se zavedamo, da ne potrebujemo nekoga, da zapolnjuje praznino v nas, saj so popolna razmerja uspešna šele takrat, ko sta oba partnerja popolna celota vsak zase, srečna v svoji biti in takrat lahko svojo brezpogojno ljubezen dajeta tudi drug drugemu.

Več o tem, kako prepoznati svoje sorodne duše, kako jih priklicati v svoje življenje, kdaj smo pripravljeni nanje ter omejujoča prepričanja, ki nam onemogočajo zaživeti srečno in zadovoljno življenje s svojimi sorodnimi dušicami, pa bomo obdelali na tokratni posebni februarski meditacijski delavnici: PRIKLIC DUŠE DVOJČICE.
www.facebook.com/events/1028920417177038/

Iz srca z ljubeznijo,
Romana Kos - Romy