Sonja Mušič: Novi najboljši prijatelj - novi ti

Sonja Mušič: Novi najboljši prijatelj - novi ti
Sonja Mušič

Razmišljam, berem. Morda namesto koga od vas, vem pa, da je izredno pomembno v življenju se stalno izobraževati. Tako kot je vam blizu. Jaz počnem to z velikim veseljem. Zdi se mi, da se ljudje v nekih obdobjih življenja izgubimo in živimo avtomatično, kot roboti. In potem se nekaj let kasneje zbudimo in ne znamo več ven, vrtimo se v krogu in brezupno pogledamo leta življenja. Velikokrat nas opozarjajo, da moramo živeti tukaj in zdaj. Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko se iz nje samo nekaj naučimo, prihodnosti ne moremo načrtovati, ker ne vemo, kdaj je naš finalni obračun, lahko si jo samo v mislih zrežiramo in zaželimo. Vmes na poti pozabljamo, kaj nas v življenju veseli, kaj smo radi počeli kot otroci in kakšni so bili naši talenti, katere so starši ali prepoznali ali pa ne, spodbujali ali pa ne. Morda so nam celo ubili voljo in so nas prepričali, da nimamo talentov. Verjemite, vsi jih imamo in vsi nekaj radi počnemo v življenju. Ali je to ljubezen do narave, ki jo lahko razširimo do kakšnih znanj o vzgajanju rastlin, ali pa je to pisanje ali petje, fotografiranje ali karkoli. Morda ste radi risali, ali ste pomislili, da se vpišete na tečaj in si enkrat tedensko vzamete čas zase ali pa boste morda našli svoj mir na boksu. Ali ste že poizkusili veliko stvari, da bi lahko vedeli, kaj vas napolni v vsakdanjiku?

Kako začeti? Prvič, nikoli ni prepozno za spremembe. Ko padete v nek začaran krog življenja, je pomembno, da se pogovorite sami s sabo, si morda napišete na list papirja, kaj si še želite, ali je to izpit za motor, ali pa naučiti se plesa. Opazujte se in veliko idej vam bo prišlo na misel, če si boste le vzeli čas zase. Jaz sem opravila v življenju že miljon in en tečaj, prebrala knjige o hormonih, se vpisala na kitajsko masažo in se spoznala s filozofijo kitajcev, s tem ugotovila, kaj vse je povezano z duševnostjo in notranjimi organi, kako to lahko balansiramo. Čajne mešanice gospoda Ašiča poznam skoraj na pamet, predelala sem vizualizacijo, hodila v šolo za ženske, obiskovala tečaje pilatesa in tujih jezikov. Hodila na tečaje ličenja in izdelave naravnih krem in praškov za pranje. Prebrala veliko o zdravi prehrani, krvnih tipih in še mnogokaj. Brala o ajurvedi, ter prebrala vse knjige o odnosih in vzgoji. Tako sem med mešanico vsega začela prepoznavati, kaj mi je blizu in kaj me veseli. Vse to se trudim povezati, morda zgleda površno, vendar ko začneš prepletati znanja, spoznaš veliko stvari o sebi. In le tako si lahko pomagaš. Morda ne upoštevam vsega, ampak prilagajam sebi. Kaj pa je močno zaznamovalo mojo pot? Kot prvo to, da moramo vzljubiti sebe in se negovati, saj smo otrokom zgled samo tako, da spoštujemo same sebe, da so vsi konfliktni odnosi in trenutki odsev nas samih in moramo pogledati, kaj je v meni, da mi je vzpodbudilo take občutke. Pomembno je na ljudi gledati tako, da si v mislih rišeš njihove življenjske zgodbe in povezovati, zakaj imajo take odzive ali na nas ali okolico. Biti pošten do samega sebe in se poslušati, kdaj potrebuješ mir in kdaj bi se rad družil. Otroke samo opazovati in ne videti samo trenutnega razpoloženja, ki nam včasih ne paše, temveč razmišljati, zakaj ima danes tako vedenje in kakšne so vse možnosti od hormonskih nihanj, do neprijetnih izkušenj, ki so jih doživeli skozi dan. Predvsem se zavedati, da so to čisto samostojne osebe z lastnimi karakteristikami, zelo malo podobnim nam. V času konflikta z mojo najstnico se umirim, si povem, da sem jaz odrasla, ki znam obvladovati svoja čustva, kako ji lahko pomagam, kaj od nje želim in vztrajam pri cilju. Izklopim svoj ego, saj imam večjo širino kot ona in se prilagajam vsakemu trenutku posebej.

Sonja Mušič: Novi najboljši prijatelj - novi ti

Za spremembo svojega mišljenja in življenja potrebujemo strategijo in cilj, ker to je dolgotrajna pot. Narava nam je nekako dana in težko jo korenito spremenimo, lahko pa jo rahlo preobrazimo. In to delamo počasi. Začnemo tako, da najbolj rutinska dela ali reakcije opazujemo in vsak dan vnašamo v en delček rutine spremembo. Morda samo, ko si umivamo zobe, to ne delamo avtomatično, ampak začnemo z druge strani, opazujemo gibe itd. In kasneje spet drugo stvar začnemo spreminjati. Kaj je meni dalo misliti, da smo ljudje različni in je potrebno rutino spreminjati? Vsak jutro za odhod v šolo smo šle od doma sprte.Ko sem budila hčeri, sta vedno vstajali z nelagodjem in slabo voljo. In ko sem imela dovolj teh jutranjih prepirov, sem hčeri rekla, da naj sama poskrbi zase zjutraj, da je že odrasla. In ona je začela vstajati zjutraj uro prej, kot sem jo zbujala jaz, počasi so se prepiri zaključili in takrat sem ugotovila, da ima ona pač svoj ritem, da je nervozna, ker sem jo zbujala prepozno in se ni mogla urediti, tako kot je ona želela. Sva pač drugačni, vendar ona tega ni prepoznala, jaz bi morala, pa nisem, dokler nisem spremenila dnevne rutine. In verjemite, ni lepšega, kot zjutraj vstati v miru. Včasih smo preveč zasidrani v okovih in sploh ne vidimo zgodbe z druge plati. Zato je pomembno počasi po korakih spreminjati rutino in življenje postane zanimivejše.

Ne hitite skozi izkušnje in okoliščine, kakšrnekoli so, saj imajo le te sposobnost nas spremeniti.

Če vam nekaj ne steče, se zaposlite z drugo stvarjo in potem bodo stvari spet stekle v svojo smer.

Ko se znajdete v začaranem krogu, si lahko z različnimi znanji, ki jih pridobivate skozi življenje, pomagate na različne načine. Ko enkrat nezadovoljstvo traja predolgo, se to kaže tudi skozi slabo počutje, brezvoljnost, kar samo vodi v bolezenska stanja. Telo nas opozarja na različne načine. Po kitajski filozofiji naprimer se žalost zadržuje v pljučih, kar se počasi kaže na problemih s kožo ali izcedki iz nosa, jeza se zadržuje v jetrih in se pokaže na poškodbah kit v telesu in se vidi skozi oči, strah se kaže skozi ledvična obolenja ali pa s stalnim vnetjem ušes, pretirana evforija ali sreča ter nesreča se kaže skozi bolezni srca, opazi pa se tudi na jeziku. Skrb in premišljevanje pa prizadaneta vranico in mišice, kažeta se na ustnicah. Samo na kratko recimo njihova filozofija, pa lahko že na telesu vidite znake psihičnega neravnovesja, ki vas opozarja, da so v vašem življenju nujne spremembe.

Sonja Mušič: Novi najboljši prijatelj - novi ti

Začnite danes, postavite sebe na prvo mesto, saj če boste našli zadovoljstvo zase, bo zadovoljna vaša ožja družina in okolica. Nadenite nasmeh na svoj obraz. Ko se vam pojavijo nelagodni občutki, si jih zapomnite in jih predelajte, saj še vedno premalo poslušamo glasove drobovja, ki nam natančno povejo, kaj in kako, samo preslišimo jih, saj nam možgani želijo stvar predrugačiti. Toliko, kot boste dovolili. Vzgajajte svojo intuicijo in občutke, le tako boste spoznavali sebe in verjemite, da oseba, katero imate najraje in morate z njo živeti v harmoniji, ste vi sami. Samo vi lahko spreminjate sebe, ne drugih, drugi se bodo odzivali na vaše spremembe. To rutino, ki ste jo vzgajali do sedaj, je nujno spremeniti, saj rastete tudi vi. In stvari ne morejo obtičati na mestu, saj je stalna v življenju samo sprememba.

Zato predlagam, sedite, dihajte in razmišljajte o vas samih. Kaj vam v življenju ni všeč in kaj bi obdržali in nadgradili. Naredite plan, kako se boste tega lotili in dan za dnem opzaujte svoje spremembe. In verjemite. Ko boste začeli s svojo potjo, vas bo tako pritegnila in vas zabavala, ko boste opazovali vaše nove pridobitve znanja, da boste ponosni nase in se vsak dan veselili življenja. In takrat se bodo začele dogajati spremembe. Ne omejujte se, vse je mogoče. V to verjemite in si naredite življenje zabavno, zanimivo in polno izzivov. Dobrodošli na poti, ko boste spoznavali vašega novega najboljšega prijatelja.

Stalna je samo sprememba.

Srečno
Sonja Mušič