Romana Kos: Novi začetki

Romana Kos: Novi začetki
Romy

Januar je običajo tisti mesec, v katerega vstopimo polni zanosa in pričakovanj, kako bo tokrat vse drugače, še posebej, če smo konec leta pridno zaključevali, odpuščali, »praznili omare« svojega življenja z namero, da vanje zložimo nekaj novega, lepega, takšnega, kar nas bo osrečevalo vsak dan znova. Vzeli smo si čas, pisali, vizualizirali in si ustvarili perfektno sliko svojega želenega življenja in ciljev. Resnično smo se posvetili detajlom. Naredili smo vse »po predpisih«. Drago Vesolje, lahko sedaj dobim svoje izpolnjene želje, prosim? »Seveda lahko«, prijazno odgovori Vesolje, »vendar le ob pogoju, da res verjameš vanje!«

Ampak ti pogoji niso postavljeni zato, da bi se Vesolje norčevalo iz nas. Rado bi nas le naučilo zaupati samim sebi, verjeti v to, kar počnemo in predvsem razumeti, kaj pomeni živeti na visokih vibracijah. V tem je ves smisel. Če nismo usklajeni sami s seboj, nam nobena izpolnjena želja ne bo prinesla zadovoljstva, sreče, ljubezni, hvaležnosti, dokler se ne bomo otresli omejujočih prepričanj, da nismo vredni, da si ne zaslužimo, da je nemogoče, da je preveč visokoleteče, kar si želimo. In da niso želje same po sebi tisto, kar nas onesrečuje ob občutku, če tega nimamo, temveč neusklajenost s svojim Božanskim bitjem, Izvorom, svojo Dušo, kakorkoli že to imenujete. Dokler bo vsa naša pozornost namenjena temu, česar nimamo, bo tudi vse naše zavedanje ostalo prav tam: na občutkih pomanjkanja. To pa je najbolj plodno območje kreiranja nezadovoljstva v sebi. Vse kar občutimo, so čustva nižjih vibracij, kot so žalost, razočaranje, jeza in podobno. Tukaj pa se za hip ustavimo. Zavedamo se, da nam ta čustva ne bodo pomagala pri doseganju naših ciljev. Ampak, če pogledamo drugače, so vseeno tukaj z nekim namenom. Pomagajo nam ravno pri tem, da dojamemo, da nismo usklajeni sami s seboj in da je potrebno nekaj storiti v tej smeri. Pa ne, da se obsojamo in si nalagamo občutke krivde in še večjega nezadovoljstva, da se sprašujemo, kaj smo spet naredili narobe. Nič ni narobe, razen tega, da smo pozabili na občutek Hvaležnosti. Tudi za stvari, ki nas bolijo, skrbijo, ko nič ni tako, kot bi si želeli. Ker se globoko v sebi ne zavedamo, da se vse kar se dogaja, dogaja z namenom, da ozavestimo, da nas prav to »brusi« za nek višji namen. Le kakšni bi bili danes, če nas v preteklosti ne bi nič zaznamovalo, če bi nam vse gladko teklo in bi dobili prav vse, kar bi se izmislili. Na misel mi pride podoba razvajenega otroka, zavitega v vato, ki ga s tem prav nič ne pripravimo na življenje. Vse brazgotine, ki jih nosi naše življenje, so izraz šolanja naše duše. Zato smo lahko hvaležni vsem takšnim dogodkom, ki nas zazibljejo, saj smo le tako lahko priča čudežem, ki jih prinaša naša pozitivna naravnanost. Težji kot so dogodki, močnejši postajamo, ko jih obvladamo. Čeprav ni samo v tem namen, temveč predvsem v tem, da se začnemo zavedati, da je vse v naših rokah, da zmoremo vplivati s svojim mišljenjem in vibracijo na še tako nemogoče situacije v življenju, da se izidejo tako, kot je za nas najboljše. Da klub padcu vemo, da je na višjih nivojih že vse urejeno, vse rešeno, da je na nas samo to, da se dvignemo iznad svojih nižjih razmišljanj in čustev, ter s Hvaležnostjo in Ljubeznijo verjamemo, da je vse le pot do tja, kjer si želimo biti.

Romana Kos: Novi začetki

Naša duša nam ves čas šepeta, da ni vse tako, kot mislimo, da je. In to doživljamo v obliki teh nižjih čustev. In če se predolgo zadržujemo na nižjih nivojih čustev, to pomeni samo eno: ne poslušamo svoje duše, ne prepoznamo njenih sporočil in za svoj napredek nismo naredili veliko. Da se ne bi slišalo tako kruto, naj povem drugače. Ko si zaželimo nekaj, karkoli, nam naša čustva takoj pokažejo, kje je naš fokus. Če nam naša želja izvabi žalost, obup, morda jezo, nam to kaže, da izhajamo iz občutka pomanjkanja. Premočno se zavedamo, da je do našega cilja zelo daleč, da ga morda nikoli ne bomo dosegli, da ga nismo vredni in to zagotovo ni nič drugega kot jasen pokazatelj, da smo od njega resnično zelo oddaljeni, saj nam občutek pomanjkanja kreira zgolj – pomanjkanje. Ko pa obrnemo drug gumb, nastavimo na drugo frekvenco, pa zazveni drugačna pesem. Če je npr. žalost nižja vibracija, je hvaležnost najvišja. V trenutkih, ko jočemo v sebi, ker Vesolje nima posluha za našo željo, se najprej umirimo, nekajkrat globoko vdihnimo in se usmerimo v svoje srce. V svojem svetem templju začutimo najmočnejše občutke hvaležnosti. Ne samo hvaležnost v smislu, da v sebi začutimo najlepše občutke, ki nam jih je prinesla naša izpolnjena želja, ker to je včasih težko, ko premočno čutimo, da smo od tega še precej oddaljeni. Lahko pa občutimo hvaležnost, ker se nam je naša želja sploh porodila, saj nič, kar se nam porodi, ni nemogoče doseči. Bodimo hvaležni za pot do svoje izpolnjene želje, saj je polna blagoslovov. Vsak trenutek je nov blagoslov. Fokusirajmo se na te blagoslove, bodimo hvaležni za vse drobne čudeže, ki smo jim priča na tej poti. Predstavljajmo si, da ko odpošljemo željo v Vesolje, je kot bi posejali seme v zemljo. Ne jočemo že prvi trenutek, ker iz semena še ni vzklila prelepa roža, temveč se zavedamo in zaupamo, da seme potrebuje svoj čas za to. Hvaležni smo, ker jo lahko zalivamo, ker posveti sonce, ki ogreje zemljo, hvaležni smo, ko pade dež, hvaležni, ko jo pognojimo in ko se zasveti prva zelena pikica v zemlji, nas to navda z neizmerno srečo, ljubeznijo in hvaležnostjo. Morda vmes že kaže, da se bo naša rastlinica posušila, a ne izgubimo upanja, temveč še naprej naredimo vse, da jo ohranimo. Ne vpletamo se v njeno rast, ker vemo, da narava sama poskrbi za to, da se najlepši svet odpre nekega jutra in nam ogreje srce. Vedno, ko boste pomislili na to, da je vaša želja in trud zanjo zaman, da ne bo iz tega nič, da niste vredni, se spomnite na to rožico in verjemite, zaupajte in ohranjate fokus na tem, kar si želite. Mirno, potrpežljivo in polni hvaležnosti, ker smete biti priča svojemu lastnemu čudežu.

Vaša Romy

www.avalonromy.com
www.MyChi.si
avalonromy@gmail.com
Tel: 00 386 41 636 648

Romy

Skupinske vadbe sprostitvene joge z Romy

Ne bomo delali stoje na glavi ali se trudili stlačiti nogo za vrat, ker Sprostitvena joga je nekaj povsem drugega. Vsebuje sicer tudi elemente klasične, vsem poznane joge, kjer lahko z našim telesom počnemo marsikaj, pa vendar je tako drugačna. Namenjena je prav vsem, tako starejšim, slabše ali težko gibljivim ljudem, ljudem z okvarami hrbtenice, avtoimunimi boleznimi, kot tudi širši, aktivni populaciji, ki se srečujejo z vsakdanjimi izzivi in stresom, težko najdejo čas zase, a si želijo svoje oaze miru, da se sprostijo, umirijo in dajo svojemu telesu največ, kar lahko.

Prvi obisk je brezplačen.
Vsak torek od 7.00 do 8.00 ure zjutraj
Vsak četrtek od 18.00 do 19.30 ure zvečer

 

Za več informacij in kontakt:
Romana Kos - Romy
041 636 648
avalonromy@gmail.com

Več si preberite: www.mychi.si/sprostitvena-joga