Sonja Mušič: Kakšna je vaša vrednost?

Sonja Mušič: Kakšna je vaša vrednost?
Sonja Mušič

Jo znate določiti? Da vas vprašam drugače. Kdo jo ocenjuje ali kdo je verodostojen, da vam pove, da ste dovolj dobri?

Današnja družba je naravnana na vedno več, vedno boljše, še boljše. Kdaj je konec tega? Zdi se mi, da nas vse sili, da bi želeli še več od nas samih. Ocenjujejo nas v službah, družine, otroci, partnerji, prijatelji in vedno se mi zdi, da dobimo občutek, da še ni dovolj. Dokler ne pride dan, ko ali izgoriš ali zboliš, da te vesolje ustavi in ti da čas za razmislek, kdo si in koliko so bili vredni vsi tvoji dnevi. Prisiljeni smo pogledati bilanco našega vedenja, dela in truda, da nase lahko pogledamo z druge plati.

Menim, da bi se morali sami ustaviti in se oceniti, si dati vrednost, si čestitati za vse dosežke, za vse že narejene preobrazbe in spremembe.

Treba je narediti bilanco področij, ki dajejo našemu življenju smisel in pogledati, koliko energije smo vložili na posamezno področje in kaj vse smo uspeli skreirati na le tem.

Ljudje nas dandanes sprašujejo, kakšen je naš namen. Redko kdo zna odgovoriti na to. Talentov ima vsak posameznik nedvomno veliko, vendar nismo bili danes postavljeni na zemljo. Na nas je vplivalo veliko stvari, od okolja, do staršev in sorojencev, do šol in tok nas je potegnil vase. Pride pa dan, ko se vprašamo, kdo smo in kam gremo?

Vrednost posameznika je z večih oči različna, saj imamo vsi različne vrednote, različno lestvico, kaj nam je vredno. Vsak izhaja iz svojih vrednot. Nekomu daje vrednost služba, drugim družina, tretjim potovanja, četrtim material. Nič od tega ni slabo ali dobro. Zato pa je tako barvit naš svet.

Sonja Mušič: Kakšna je vaša vrednost?

Vsa ta področja se med seboj tudi prelivajo, v nekem obdobju je nekaj prioriteta, v drugem drugo.

Najbolj pa na posameznika vpliva primarna družina, ki nam je dala neke svoje skupne vrednote in nas izoblikovala. Mnogokrat še v poznem življenjskem obdobju pričakujemo potrditve in pohvale naših staršev. V nas se zbuja majhen otrok, ki želi ugajati staršem, želi njihove potrditve. Saj kot otrok smo želeli, da bi bili starši na nas ponosni, da bi nas pohvalili za vsak dosežek in vedenje. Želeli smo, da nam in drugim povedo, da smo pridni. Kaj pa je definicija pridnega otroka? Ugajati drugim. Pozabili pa smo ugajati samim sebi, zato velikokrat pride do notranjih osebnih konfliktov, saj ne sledimo svojemu notranjemu vodstvu. Majhen otrok dela in se vede tako kot čuti, je iskren in zna slišati še svoje notranje vodstvo. Starejši ko postajamo, bolj se ta glasek stiša. Pozabimo na lastne želje, mala veselja in užitek iz dneva v dan, kot da je celotno vesolje tu samo za nas. Lahko tudi, da sledimo sanjam svojih staršev, se odločamo v skladu z njihovimi željami in pričakovanji.

Večji kot je odklon od nas samih, težje je najti svojo pot. Moje mnenje je, da se vsak posameznik v določenem življenjskem obdobju sreča z vprašanjem: »Ali resnično živim v skladu s sabo?«

Takrat se začne vpogled vase in spraševanje o naši lastni vrednosti. Ko gremo v te globine, se odpirajo različni uvidi v naše vzgojne vzorce, odstira se realna slika naše primarne družine ter kako smo jo mi doživljali. Ideali dobivajo drugačno podobo, saj smo sledili idealom in željam naše družine, ki pa so lahko popolnoma drugačni, kot so naši osebni ideali. Zato pridemo do notranje krize, ki nas uči sprememb in iskanja svojega notranjega ravnovesja.

Sonja Mušič: Kakšna je vaša vrednost?

V kolikor se vam je to kdaj zgodilo, je na mestu, da si napišete vse lastne dosežke, za to si vzemite veliko časa. Vprašajte se, ali živite svoje sanje, svoje strasti. Razmislite o vsem dobrem, kar ste naredili na kateremkoli področju ali kaj ste dobrega naredili za ljudi in se opijajte s tem. Razmislite, ali ste si všeč taki kot ste in preverite, v čem vse resnično uživate. Spomnite se svojih dobrih vrlin in uživajte v občutku, ki ga vam le te povzročajo v telesu. Spomnite se teh pozitivnih občutkov, ko ste naredili kaj dobrega in jih podoživite. Ko enkrat občudujete sebe in svoje vedenje ter dosežke, napajate svojega duha in srce.

Vprašajte se, kakšni bi radi postali, kaj ste že izboljšali v svojem vedenju ali dejanjih. Vprašajte se, kako vas vidijo drugi in kako vi same sebe. Poglejte, ali je razlika med temi slikami zelo velika. Na koncu pa se vprašajte, kdo ste vi, ko ste popolnoma sami.

Sčasoma, ko se z vsem tem večkrat ukvarjamo, pišemo, črtamo, rišemo, se nam čedalje bolj odstira slika naše vrednosti in sčasoma ne potrebujemo več potrditev drugih, da vemo, da smo vredni.

Niti nas ne prizadane mnenje drugih, saj se zavedamo samih sebe. Nihče pa ni popoln. Lahko ste samo najboljši približek svoje popolnosti z vsem, kar vam je bilo dano in ste skreirali.

Stalna je samo sprememba.

Sonja Fatalke
odlocitve@gmail.com