Shana Flogie: Klic duše, ki ga ne moreš več preslišati
Ko telo spregovori…
Ko si z mislimi proti sebi, ko srce ostaja v tišini in duša neutolažena, bo telo postalo tvoj govorec.
Telo spregovori, ko duša obmolkne.
Telo nikoli ne laže. Nikoli.
Telo ne zna olepševati, racionalizirati, pretvarjati se, da je »vse v redu«.
Če srce joka, a ustnice se smehljajo… bo prej ali slej spregovorilo telo.
In ko se to zgodi, ni kazen.
Je opozorilo. Rdeča zastavica. Nežen – ali pa že kar glasen – klic tvoje biti:
»Sliši me. Nekaj moraš spremeniti.«
Vsaka bolečina ima sporočilo. Vsaka bolezen ima zgodbo.
Morda že dolgo čutite, da nekaj ni v ravnovesju. Morda spite, pa se zbudite bolj utrujen, kot ste zaspali. Morda vas boli telo, a ne najdete »vzroka«.
Morda hodite po svetu z nasmehom, a notri vas nekaj nenehno tišči.
To niso naključja. To so signali.
Tvoje telo ni sovražnik – je zaveznik, ki se bori zate, dokler zmore.
Ko pa več ne more, spregovori. Glasno. Z bolečino. Z vnetjem. Z utrujenostjo. Z diagnozo.
Bolezen ni izdajalka. Je iskrena refleksija tega, kar si že dolgo preslišal.
Energija – misel – čustvo – telo
Bolezen se nikoli ne začne v telesu. Začne se prej. Na energetskem nivoju.
Kot misel, ki postane čustvo. Kot strah, ki postane navada. Kot rana, ki ostane nezaceljena.
In če tega ne prepoznamo… se usede v telo.
Bolezen je kot zadnje pismo tvoje duše, napisano z roko telesa.
Če telo boli, ga ne »utišaj«. Ne želi ga takoj popraviti. Prisluhni.
Vprašaj se:
Kaj si že dolgo ne dovolim čutiti?
Kaj v mojem življenju me tiho uničuje?
Kje v sebi sem izgubil_a stik z resnico?
Šepet srca, ki se spremeni v krik mišic
Telo je pesnik, ki piše v jeziku bolečine, ko ga Srce predolgo ne posluša.
Na začetku je šepet.
Nežen znak, tiha utrujenost. Morda prebujanje z občutkom teže v prsih. Morda subtilno zbadanje v grlu, občutek nelagodja v želodcu, ki pride in gre. Ne pripisujemo mu pomena. »Ah, samo stres, minilo bo.« In šepet se spremeni v glas.
Potem začne telo govoriti.
Z napetostjo, z nepojasnjenimi bolečinami, z vnetji. Telo začne »izvajati«, kar smo mi v svoji zavesti že dolgo zanikali. To, kar ste potlačili, kar ste ignorirali, kar ste si lagali… se preslika v vašo fizično obliko.
In če še takrat ne poslušaš?
Telo kriči.
Z diagnozami. Z boleznimi. Z neznosnim občutkom, da nekaj v tebi ni več tvoje.
Telo ne rani – telo razkriva.
Tvoje telo ne ustvarja bolečine, da bi te kaznovalo.
Ustvarja jo, ker ste se oddaljili od Resnice. In ker je telo tvoje zadnje zrcalo, tvoj zvesti zaveznik, ki se noče predati brez boja, se odloči, da te bo ustavilo.
Zato, ker ti vesolje ni več moglo pošiljati subtilnih znakov – in zdaj ste vi sami postali znak.
Ne govorite sebi, da nimate časa za počitek. Če ne boste poslušali telesa, boste morali poslušati zdravnika.
Vsaka bolečina je zgodba, ki želi biti slišana
Telo je zemljevid – in vsaka bolečina ima svoj pomen
Ščitnica – center izražanja, meje in varnosti. Če v življenju nimaš občutka varnosti ali če živiš prehitro, brez občutka, da ste slišani, bo ščitnica poslala signal. Morda kriči: »Ne zmorem več, prehitro je, preveč je.«
Glavoboli? Lahko so posledica preobremenjenosti, mentalne izčrpanosti. Poskušaš nadzirati vse, analizirati, razlagati – a telo ti govori: »Izklopi. Zaupaj.«
Vnetja grla – ne govoriš svoje resnice. Morda si zadušil_a svoje prave občutke. Morda si prikimal_a takrat, ko si hotel_a zakričati NE! Morda si sprejel_a odločitve, ki niso bile tvoje. Telo reče: »Govori resnico, izrazi se, postavi se zase.«
Napetost v ramenih in vratu? Nosimo preveč. Odgovornosti, ki niso naše. »Ne zmoreš več sam_a – deli bremena.«
Težave s prebavo? Si ‘prežvečil_a’ preveč stvari v življenju, ki ti niso sedle. Preveč kompromisov, ki so šli preko tvojega trebušnega ognja.
Težave s kožo? To je meja med teboj in svetom. Če tvoja meja ni jasna, če se ne zaščitite, bo telo kazalo razdraženost, alergije, vnetja – kot metaforo, da ste preveč izpostavljeni. Katera čustva ne moreš izraziti, prebaviti?
Desna stran telesa – moški princip, akcija, odločnost, meje. Če tu čutiš nelagodje, vprašaj: »Ali delujem iz svoje moči ali iz strahu?«
Leva stran telesa – tvoja ženska energija, tvoje prejemanje, intuicija, nega. Če te boli tu, vprašaj: »Ali sprejemam? Ali poslušam svojo nežno plat?«
Hrbet – kje čutiš pritisk? Zgornji del: preveč bremen. Srednji del: čustvene rane preteklosti. Spodnji del: finančne skrbi, varnost. Hrbet nosi, kar srce ne more več držati.
Težave s ciklom, maternico, rodili? Povezava z ženskostjo, ustvarjalnostjo, sprejemanjem. Si v stiku s svojo žensko esenco? Ali si jo potisnila globoko vase, da si »močnejša«, »uspešnejša«, »varnejša«?
Težave s koleni ali gležnji? To so tvoje smeri gibanja. Tvoja pripravljenost, da se pokloniš Življenju. Se morda upiraš spremembi? Se bojiš koraka naprej?
Ko greš proti sebi – telo gre proti tebi.
Telo je zadnje prizorišče manifestacije. Pred njim je že davno govorila tvoja intuicija.
Nato tvoje čustveno telo. Potem tvoje misli.
Če vse to ignoriraš – potem govori telo. In ni več poti nazaj, razen v notranjost.
Telo ni problem. Telo je zemljevid do tvojih neraziskanih krajev.
RESET – Ko ne moreš več naprej po stari poti
Bolezen ni konec – je novo poglavje.
Ko ste bolni, ne pomeni, da ste se zlomili.
Pomeni, da ste v prehodu. Da ste nekje na poti izgubili kompas.
In bolezen pride kot preobrazba. Kot očiščenje. Kot klic, da se vrnete k Sebi.
Zato ne vprašajte »Kaj naj jem?« ali »Katero zdravilo naj vzamem?«
Vprašajte se:
Kje v svojem življenju ste neiskreni?
Kje ste tiho, ko bi morali spregovoriti?
Kje vztrajate, čeprav je duša že zdavnaj odšla?
Ko se začneš poslušati – se začneš celiti.
To je trenutek resnice. Ko se usedeš v tišini, zapreš oči in prvič ne bežiš stran, ampak greš noter.
Tja, kjer je bolečina.
Tja, kjer je otrok v tebi, ki ga nihče ni poslušal.
Tja, kjer živiš. In kjer se začne zdravljenje.
Meditacija ni pobeg. Je povratek.
K sebi. K svojemu telesu. K duši, ki prosi: »Dovoli mi, da te zacelim – a mi moraš prisluhniti.«
In ko ni več poti naprej… je to pogosto klic, da ne stopimo hitreje – temveč globlje.
Ali se vam zdi, da vas življenje v zadnjih mesecih tiho, a vztrajno pritiska ob zid?
Kot da nekaj, kar je še včeraj nekako »šlo«, danes več ne gre. Stvari, ki so vam nekoč dajale zagon, postajajo bremena. Ljudje, ki so vas polnili, vas zdaj praznijo. In vi… sredi vsega tega… s pogledom, ki tava med »vem, da tako ne gre več« in »ne vem pa, kako drugače«.
To ni šibkost. To je točka reseta.
To je tisti trenutek, ko vas duša pokliče na sestanek – brez telefona, brez zavez, brez vlog. Samo vi in vaš dih. Vi in tišina. Vi in vaš duh.
Čas reseta – Čas, ko pustimo za sabo, da lahko stopimo naprej
V letu, kot je to – polnem preobratov, notranjih lomov in razkrivanj Resnic – ne moremo več graditi prihodnosti iz stare matrice. Ne gre več stiskati zob in igrati vloge, ki so nam že dolgo preozke. Na tej točki ne gre več za to, kako zdržati, temveč kako se vrniti k sebi.
Reset ni beg. Je povabilo.
Da odstranite vse, kar ni vaše. Vloge. Maske. Ustvarjene obveznosti. Zunanje pritiske.
Da prerežete vezi, ki vas energetsko držijo v starih zgodbah.
Včasih ne potrebujemo novih ciljev. Potrebujemo nov začetek. S čisto energijo, z jasnim srcem.
In kako se začne reset?
Znotraj.
Ne z novo službo. Ne z odhodom nekam daleč. Ampak z eno samo stvarjo: z notranjim stikom, s tišino.
Z meditacijo. Z dihom. Z zavestno prisotnostjo v sebi.
Meditacija ni le praksa. Je prostor.
Je točka v vas, kjer nič ni pričakovano in vse je dovoljeno.
To je stik s srčnim centrom – kjer vas nihče ne presoja, kjer ni treba ničesar dokazati, kjer so vsi vaši deli sprejeti.
Ko zaprete oči in se obrnete navznoter, se ustavi svet zunaj. Ujamete ritem srca. Vdih, izdih, Resnica.
In tam se zgodi čudež – ne popravljate več življenja, ampak ga začutite. Ne nadzorujete več, ampak se predajate. Ne iščete več odgovorov – postanete odgovor.
V svetu, ki nas nenehno vleče navzven, je najpogumnejše dejanje – potovanje navznoter.
Meditacija ni oddih od življenja. Je povabilo nazaj k sebi. Je sveti trenutek, ko se zavest nežno odmakne od zunanjega vrveža in se spusti skozi plasti misli, čustev in nemirov … vse do tistega globokega miru, kjer tišina ni praznina, temveč prisotnost.
Tam, kjer utihne um, začne govoriti duša.
V tem sodobnem svetu, kjer vsi iščemo odgovore, kjer klikamo, primerjamo, bežimo, analiziramo … je meditacija portal, ki ne išče, ampak posluša. Ne sili, ampak objema. Ne razlaga, ampak dovoljuje.
Dih – most med telesom in dušo
Meditacija je kot dih – stalna, a pogosto prezrta. V resnici pa je dih ključ. Vsak počasen, zavesten vdih je vstopnica v trenutek. In vsak izdih je dovoljenje, da spustiš, kar ti ne služi več.
Ko v meditaciji povežemo dih s srčnim prostorom, pride do nečesa svetega – do ponovnega srečanja s svojo Bistvom. Ne tisto, kar so ti rekli, da si. Ne tisto, kar si postal zaradi okoliščin. Ampak tisto, kar si bil, preden si začel nositi maske.
Telo med meditacijo je tempelj, ki spregovori
Ko se v meditaciji umiriš, začne telo pošiljati signale. Ne več v obliki krikov ali simptomov, temveč kot šepet. Kot notranji kompas, ki ti tiho pove: »Tukaj je zamera. Tukaj si izgubil stik s sabo. Tukaj potrebuješ objem.«
Meditacija ni beg od bolečine – je varen prostor, v katerem lahko končno pogledaš, zakaj te nekaj boli. V kateri poslušaš telo, preden začne kričati.
Zdravilne plasti meditacije
Na telesnem nivoju meditacija sprošča napetosti, uravnava živčni sistem, znižuje kortizol, izboljša spanec, poveča kisik v telesu.
Na čustvenem nivoju ti omogoča, da si v stiku s svojimi občutki, ne da bi te preplavili. Ponuja varen prostor, kjer žalost ne pogoltne in jeza ne prevlada, ampak oboje najdeta zdrav prostor za izražanje in integracijo.
Na duhovnem nivoju pa meditacija poveže s tistim delom tebe, ki nikoli ni bil ranjen. Tistim, ki ni nikoli izgubil upanja. S tvojim dušnim jedrom. Tvojim notranjim svetlobnim središčem.
In še nekaj – meditacija je prostor, kjer se lahko osvobodimo vseh tistih nevidnih, a močno čutečih vezi z drugimi.
Ste kdaj čutili, da mislite na nekoga, ki ni več v vašem življenju, a je še vedno v vaši energiji?
To so eterične vezi.
Z meditacijo in zavestnim dihom jih lahko prerežete – nežno, z ljubeznijo, a odločno. Tako kot odrežete nit, ki je že davno izgubila svoj namen.
Ko besede niso več dovolj, govori tišina.
Ko režeš eterične vezi…
V globokih stanjih meditacije se lahko zgodi še nekaj – rezanje eteričnih vezi, energetskih povezav, ki so ostale nezavedno pritrjene na ljudi, dogodke ali pretekle izkušnje. To ni sovraštvo. To je svoboda. Ne pomeni, da pozabiš. Pomeni, da se ne identificiraš več s tem, kar te je ranilo. Da ponovno dihaš kot celota. Brez energijskih kavljev, ki te držijo včeraj.
Ko sediš v tišini, ne sediš sam. Sediš s svojo resnico.
Vsaka meditacija je priložnost, da spustiš, kar si mislil, da moraš biti, in objameš, kar si vedno bil.
Zato sem oblikovala meditacijski trojček – 3 v 1: zvočno vodene meditacije, ki te popeljejo skozi proces resetiranja, osvobajanja in povezovanja s sabo. Ne potrebuješ posebnega znanja – le volje, da se usedeš v tišino. In tam najdeš največje darilo: stik s sabo.
Kaj pridobimo, ko vstopimo vase?
Na ravni telesa: pomiritev živčnega sistema, boljše spanje, več energije in notranjega ravnovesja.
Na ravni duše: stik z resničnimi željami, notranji mir, prepoznavanje intuicije.
Na ravni duha: preboj skozi iluzije, višje zavedanje, občutek enosti z vsem, kar je.
Najgloblje pogovore imate vedno s seboj. V tisti sobi brez besed, kjer srce šepeta in duh posluša.
Če ste tukaj, potem morda čutite, da ste pripravljeni. Da potrebujete novo poglavje, a brez starih bremen. Da je čas, da prenehate »vse držati skupaj« in si dovolite razpasti – v tisto pristno celoto, ki je vaša resnica.
Zato sem ustvarila poseben meditativni paket 3 v 1 –
✨ Meditacija za rezanje eteričnih vezi
✨ Meditacija za stik z višjim jazom – Prebujeni
✨ Meditacija za reset in energetsko čiščenje
Vsaka od njih je kot ključ. Kot nežen vodnik, ki vas pelje nazaj tja, kjer ste – k sebi. Če čutite klic… odprite vrata navznoter.
In, ne pozabite:
Vaše telo ve, si zapomni, saj shrani vse, kar se dogaja z vami.
Vse se odraža na telesu, kot tudi znotraj, globoko v njem. Tam neharmonija počiva kot seme zla, vse dokler niso znova zrele okoliščine, da se potlačeno, neizraženo čustvo, jalovo seme materjalizira skozi telesno stanje, bolezen.
Vas zanima kako se travma vtisne v telo in spomin?
Potem vas vabim, da si pogledate 3 urni posnetek predavanja, Ko telo spreGovori. Naj bo to vaša pomladna preobrazba. Ne zunaj. Znotraj. Zato, da bo vsaka odločitev, ki jo boste sprejeli v prihodnjih mesecih, prihajala iz kraja miru, ne iz preživetvenega krča.
Za konec…
Če čutiš, da telo govori… ga poslušaj.
Če čutiš, da nekaj ni več tvoja pot… obrni smer.
Če čutiš, da je čas za reset… zaupaj temu občutku.
In če potrebuješ podporo: meditacije 3 v 1 (reset – stik z višjim jazom – rezanje eteričnih vezi) so tukaj, da te podprejo, nežno in varno. Da ti pomagajo, da se spet začutiš.
Naj bo to darilo sebi. Ne ker ste »morali«, ampak ker si zaslužite.
Ni več pomembno, kaj ste mislili, da morate biti. Pomembno je, da začnete poslušati, kaj tvoje telo tiho šepeta, ko vsi drugi utihnejo.
Z ljubeznijo,
za telo, ki te ni nikoli zapustilo – le čakalo, da se vrneš.
Bodite Tišina. Objem v Resnico.
Ohranjajte visoko naravnanost, ta je ključ do zdravja.
Iz srca, Shana
