Shana Flogie: Povezava tarota s psihologijo

blog psihologija tarot

Vas zanima, kaj pravi Carl G. Jung o tarotu?

»Tarot karte nudijo vrata v nezavedno in morda način za napovedovanje prihodnosti.«

Rečeno je, da je švicarski psiholog Carl Jung s svojim pojmovanjem arhetipov odkril »notranji tarot« človeškega uma. Prav tako bi lahko trdili, da je bil tarot že temeljna plast kolektivnega uma, kjer so natisnjeni arhetipi — tiste temeljne podobe, ki sestavljajo psihično konstelacijo človeka.

V paketu 78 tarot kart, podobno kot 64 heksagramov I Chinga, je šifrirano celotno mutantno mentalno vesolje, ki se lahko uporablja za oblikovanje napovedi. »Prihodnost lahko napovemo,« je dejal Jung, »ko vemo, kako se je sedanji trenutek razvil iz preteklosti.« Ta razvoj sedanjosti je povezan s preteklostjo, tako kot je zavestni um podvržen nezavednemu: tarot karta ali heksagram je vidna manifestacija te povezave, vrsta sinhronosti, ki se prisili, da se dvigne na površje, vendar pa zahteva, tako kot orakel, natančno razlago.

Branje tarota je z Jungovega stališča proces, ki razkriva nezavedno in ki sledi večletnim namigom psihične alkimije.

Leta 1933 je Jung med svojim seminarjem govoril o Tarotu (povzeto iz Visions: Notes of the Seminar v letih 1930-1934) in izjavil, da so te karte predhodnice nizov, ki jih uporabljamo za igre na srečo, kjer rdeča in črna predstavljata dva nasprotja, delitev štirih — pika, srca, karo in križa — ustreza tudi simboliki individualizacije. So psihološke podobe, simboli, s katerimi se igramo, na enak način, kot se zdi, da se nezavedno igra s svojo vsebino. Na določen način so združene, njihove različne kombinacije pa ustrezajo igrivemu razvoju zgodovine človeštva.

O izvoru tarota in o tem, ali je to dejansko  tisti prvinski skupek kart, ki se običajno uporabljajo za zabavne namene, potekajo seveda razprave. Toda najbolj razširjena različica je, da so Tarot karte prišle pozneje; pa vendar nekatere različice, povezane z okultizmom, označujejo Tarot kot »Knjigo Thotha« in trdijo, da karte izvirajo iz staroegipčanskih skrivnosti. Thoth ali Tot tarot je tudi dek kart, ki ga uporabljam sama na tečaju, saj je simbolični jezik najbolj bogat. V njem najdemo simboliko astrologije, numerologije, kabale in mitologije.

Eden največjih prispevkov, ki jih je Jung prispeval k psihologiji, je bilo sledenje: vzporednica med mentalnimi procesi in alkemičnimi procesi, ki poskušajo (simbolično) snov pretvoriti v zlato. Na enak način so Švicarji tarot dojemali kot alkemično igro:

Zdaj je v Tarotu hermafroditska figura, imenovana diable (karta Hudiča), kar bi bilo v alkimiji zlato. Z drugimi besedami, takšen poskus združitve nasprotij se krščanski miselnosti zdi hudičev, nekaj zla, kar ni dovoljeno, nekaj, kar spada v črno magijo.

Pa vendar… Če hočemo oblikovati sliko simbolnega procesa, je niz slik, ki jih najdemo v alkimiji, dober primer. Zdi se tudi, kot da je nabor slik v tarot kartah daleč izviral iz arhetipov transformacije. Simbolični proces je izkušnja s slikami in podobami. Njegov razvoj običajno kaže enantiodromsko strukturo, isto kot je besedilo I Ching in tako predstavlja ritem negativnega in pozitivnega, izgube in dobička, temnega in svetlobe.

Jung uporablja enantiodromia, grški izraz, ki ga navaja heraklitska filozofija, kar pomeni: »tisto, kar postane njeno nasprotje«. Na nek način je to večletni proces gibanja, nujen za dobro psihično zdravje. Sonce se mora preobraziti v Luno; je ritem življenja, v čigar naključju je alkimija.

In kako je Jung sam interpretiral Tarot, kaj je povedal sam…

Čeprav mnogi praktiki tarota uporabljamo jungovski psihološki pristop pri svojem delu s tarotom, se je pojavilo vprašanje, ali res tudi sam Jung kaj ve o tarotu. Pravzaprav ja, veliko pa vendar bom navedla tudi zakaj se o tem ne piše veliko.  

Carl Jung je 1. marca 1933 med seminarjem, ki ga je vodil o aktivni domišljiji, govoril o Tarotu in dokazal, da je s temi podobami seznanjen. To je prepis njegovih dejanskih izgovorjenih besed:

»Drugo čudno področje okultnih izkušenj, v katerem se pojavlja hermafrodit, je tarot. To je komplet igralnih kart, kakršne so prvotno uporabljali Cigani. Obstajajo španski primerki, če se prav spomnim, stari celo petnajsto stoletje. Te karte so v resnici izvor našega paketa kart, v katerem rdeča in črna simbolizirata nasprotja, delitev štirih – križ, pik, karo in srca – sodi tudi v simboliko individuacije. So psihološke podobe, simboli, s katerimi se igra, saj se zdi, da se nezavedno igra z njeno vsebino. Kombinirajo se na določene načine, različne kombinacije pa ustrezajo igrivemu razvoju dogodkov v zgodovini človeštva.

Izvirne karte Tarota so sestavljene iz navadnih kart, kralja, kraljice, viteza, asa itd. – le figure so nekoliko drugačne – poleg tega pa je enaindvajset kart, na katerih so simboli oz. slike simbolnih situacij. Na primer, simbol sonca ali simbol človeka, obešenega za noge, ali stolp, ki ga je udarila strela, ali kolo sreče itd. To so neke vrste arhetipske ideje, diferencirane narave, ki se mešajo z običajnimi sestavinami toka nezavednega, zato je uporabna za intuitivno metodo, ki ima namen razumeti tok življenja, morda celo napovedati prihodnje dogodke, v vsakem primeru pa se prilega branju razmer sedanjega trenutka. Na ta način je analogna I Chingu, kitajski metodi vedeževanja, ki omogoča vsaj branje trenutnega stanja.

Vidite, človek je vedno čutil potrebo po iskanju dostopa prek nezavednega do pomena dejanskega stanja, ker obstaja nekakšna korespondenca ali podobnost med prevladujočim stanjem in stanjem kolektivnega nezavednega.

[iz Visions: Notes of the Seminar, ki ga je v letih 1930-1934 podal C. G. Jung, uredila Claire Douglas. Zv. 2. (Princeton NJ, Princeton University Press, Bollingen Series XCIX, 1997), str. 923.]

9. februarja 1960, približno leto pred smrtjo, je Jung pisal gospodu A. D. Cornellu o razočaranju o koncu njegovega velikega eksperimenta:

»Pod določenimi pogoji je mogoče eksperimentirati z arhetipi, kot je pokazal moj ‘astrološki eksperiment’. Pravzaprav smo takšne eksperimente začeli na Inštitutu C. G. Jung v Zürichu z uporabo zgodovinsko znanih intuitivnih, torej sinhronističnih metod (astrologija, geomantika, karte Tarota in I Ching). Toda imeli smo premalo sodelavcev in premalo sredstev, zato nismo mogli naprej in smo se morali ustaviti.«

Eksperiment, ki ga je predlagal Jung, je obravnavan v Journal of Parapsychology (marec 1998): v članku z naslovom: »Rhine-Jungove črke: razlikovanje parapsiholoških od sinhronističnih dogodkov – J. B. Rhine; Carl Jung« avtorjev Victorja Mansfielda, Sally Rhine-Feather, Jamesa Halla. Avtorji sklepajo:

»Tak eksperiment ustreza našemu opisu, da ne bi bili prisiljeni, nadzorovani ali manipulirani, vendar predstavlja svoje težave. Kako lahko na primer prepričljivo pokažemo, da se vedeževalski postopki dejansko zbližujejo, da so bili ustrezni subjekti izbrani, ko je bil arhetip dejansko konsteliran, da so bili podatki vzeti brez pristranskosti pri interpretaciji in da drugi tuji dejavniki ne izkrivljajo izida? Ti problemi niso nepremostljivi, vendar je treba ta ali kateri koli drugi poskus narediti več kot samo »pridigati spreobrnjenim« dovolj strogo, da bi bila širša znanstvena skupnost zadovoljna z vsemi vidiki zbiranja podatkov, analize podatkov, in tako naprej.«

Leta 1984 je Art Rosengarten (tukaj prikazan z avtorjem tarota Edenom Grayem) kot raziskavo za svojo doktorsko disertacijo izvedel eksperiment, zelo podoben tistemu, ki ga je opisal Jung, v katerem je primerjal tarot in razlago sanj. O tem eksperimentu si lahko preberete v njegovi knjigi Tarot in psihologija: spektri možnosti. Mislim, da bi bil Jung zadovoljen.

blog psihologija tarot

Kaj lahko iz dognanega zaključimo?

Čeprav ni bil neposreden fokus njegovih energij, je Carl Jung kljub temu prepoznal, da tarot prikazuje arhetipe preobrazbe, kakršne je našel v mitih, sanjah in alkimiji, ter da ima devinacijske značilnosti, podobne I-Chingu in astrologiji. Predvsem je Jung verjel, da lahko oseba uporabi »intuitivno metodo«, da razume – s pomočjo tarota, ki odseva kolektivno nezavedno v »oblak spoznanja« – pomen v sedanjem, prevladujočem stanju.

Za drugačen pogled, še ena izjava Junga o alkimiji in napovedovanju prihodnosti:

»Prihodnost lahko napovemo, če vemo, kako se je sedanji trenutek razvil iz preteklosti.«

Carl Jung in jungovski arhetipi v tarotu

Različni vidiki našega jaza

Čeprav Carl Jung, eden od ustanoviteljev analitične psihologije in kar je res zanimivo in fascinantno, da ni nikoli neposredno omenil tarota v nobenem od svojih del, kar lahko zaključimo, da je bil pionir na svojem področju, ko je eksperimentalno želel povezati psihologijo z orodji, s katerimi je dostopal do nezavednega. Zanimivo je, da je tako kot v sodobnem času, tudi takratna spoznanja, da je psiha več kot samo nekaj kar lahko determiniramo na analitični ravni, ampak da je velik rezultat pri terapiji šele, ko vklopimo tudi intuitivno noto, zaznavanja in čutenja. Za piko na i, pa je tudi v takratnem času, kot danes, ko kaj dregne tja, kamor ne želijo da se ve »zmanjka sredstev«, projekt opustijo in je pospravljen v predal.  Pa vendar je enostavno najti povezave med koncepti, ki jih je zgradil in povezavo s tarotom. Eden njegovih največjih prispevkov k teoriji psihe je prispevek arhetipskih podob in kolektivnega nezavednega, ki je temelj, iz katerega črpa tarot.

Čeprav me je tarot že od otroštva privlačil, nisem nikoli razumela, kako deluje ali zakaj, dokler nisem naletela na Jungovo delo veliko kasneje v življenju. Njegovi spisi so dali legitimnost praksi, ki je drugje ne moremo najti.  Pogled na tarot z zelo jungovskega, simbolnega vidika bo za marsikoga izmed vas bil res smiseln in komu odprl veliko vrat pri razumevanju samega sebe.

Tarot, jezik kolektivnega nezavednega

Kolektivno nezavedno je bilo ime, ki ga je Jung dal izviru simbolov in arhetipov, iz katerih črpamo človeške pripovedi.

Na primer, skoraj vsak od nas nekje v življenju sreča materino figuro in vidimo, da se ta figura ponavlja v številnih zgodbah, legendah, mitih – in celo v filmih, televizijskih oddajah itd. Čeprav ta arhetip morda ni nujno videti enak za vsakogar (lahko se pojavi v številnih oblikah, ne nujno celo ženski) je odnos med vami in arhetipom v bistvu enak: nekdo, ki skrbi, ljubi in neguje vaše čustvene potrebe, ki vam pomaga rasti in ljubiti. Vidimo vidike tega značaja povsod v različnih kulturah: Durga, Gaia, Hathor, Marija itd.

Ideja tukaj je, da je naša psiha napolnjena s temi arhetipskimi podobami, ki strukturirajo, kako pripovedujemo zgodbe in razmišljamo o svojem življenju. Oglejmo si, kako se ti arhetipi pojavljajo v tarotu in še posebej v Veliki Arkani, ki je dejanski načrt manifestacije naše duše v materiji. Vse o tem vam podrobno razložim na tarotu.

Anima in Animus

Ko sta združena, anima in animus predstavljata združitev, celoto, popoln jaz. Jung je verjel, da ima vsak človek v sebi »ženski« in »moški« vidik svojega značaja. Del uravnotežene psihe je priznati, razumeti in sprejeti tako »ženski« kot »moški« vidik.

Mislim, da je tukaj pomembno omeniti eno stvar – čeprav sta anima in animus tradicionalno povezana s spoloma, sta v bistvu nabor lastnosti, ki so resnično nevtralne glede na spol. Vsi imamo v sebi različno ravnovesje anime in animusa, in ne glede na ravnotežje, ki nam je najbolj prijetno in v katerem se najbolj počutimo, je popolnoma v redu! To je enak pristop, ki ga uporabljam pri dihotomiji arhetipa Cesarica / Cesar znotraj kart Velike arkane. Vsi so ogledala nas samih na različnih točkah našega življenja. Čeprav se identificiram kot ženska preko spola, se lahko poistovetim tudi z nekaterimi vidiki kralja, pa tudi z drugimi vidiki kraljice itd.

Ljubimca – predstavljata zvezo, združitev nasprotij in dvojnosti.

Svet – energije s te karte so podobne tistim zaljubljencev, vendar v večjem obsegu, zveza, ki ni le med dvema deloma, ampak vsemi. Je mati na kolektivnem nivoju.

ANIMA

Anima je »ženski« vidik našega značaja – in ima lahko tako pozitivne kot negativne manifestacije, tako kot animus. Pomislite tudi na pokončne različice kraljic, natančneje na kraljico palic – lahko so ognjene in strastne, kar se lahko kaže kot nekdo, ki je sijoč od energije, ali tudi kot nekdo, ki je jezen ali ljubosumen.

Visoka svečenica – v njej vidimo Sofijo, Izis ali ženski arhetip, ki izžareva modrost in razumevanje.

Moč – v nasprotju s čisto fizično močjo je ta karta bolj za notranjo moč in vztrajnost.

Cesarica – negujoča in ljubeča, je predstavnica mater, skrbnic.

ANIMUS

Animus je »moški« vidik našega značaja. Po eni strani predstavlja našo potrebo po opazovanju, zaznavanju in oblikovanju kategorij, struktur in logike v našem življenju, v primerjavi z intuitivnim in globokim čustvenim razumevanjem anime. V drugih različicah jih vidimo kot arhetip modrega starca, ki pomaga voditi pot do nas samih.

Svečenik, Puščavnik – arhetip modrega starca, ki ga vidimo kot duhovnega vodnika.

Cesar – čigar moč ustvarja strukture, sisteme, zakone in pravila, predstavnik očetov in avtoritet.

PERSONA

Oseba je znana kot obraz, ki ga pokažemo svetu. Gre za to, kako se predstavljamo drugim in kako želimo biti znani in kakšno vlogo želimo igrati v naši družbi – na primer: umetnik, učenjak itd. Jung je verjel, da so zdravi posamezniki sposobni biti precej prilagodljivi v osebnosti, ki se ji pripisujejo – v tem, da razumejo množico in raznolike različice jaza.

Čarovnik – tisti, ki je mojster prevzemanja odgovornosti, preoblikovanja notranjih misli v zunanje manifestacije. Tako kot današnji čarovniki je tudi on mojster ustvarjanja sprememb s spreminjanjem zaznave.

SENCA

To je del sebe, ki ga zavračamo – vidiki sebe, za katere bi radi ostali skriti. Z drugimi besedami, včasih smo vsi kreteni, a to je težko sprejeti. Ko tega dela sebe ne sprejmemo, postane ločen, kot drugo bitje, ki ga sovražimo in sovražimo. Sence so arhetipski temelji za pošasti, demone, zla dela. Del postajanja zrele osebe in družbe je razumevanje temnejših vidikov nas samih, ne pa da jih zavračamo.

Hudič – tako kot arhetip sence, bolj ko ga ignorirate, bolj boste priklenjeni na njegove muhe.

Smrt – način, kako se odzovemo na to karto, je podoben odzivu na senco, s strahom. Je univerzalna človeška senca – senca, ki nas spremlja od dneva, ko smo se rodili. Vsi se odločimo, da ne bomo razmišljali o njem, vendar je v mnogih pogledih razumevanje, da vsi umremo, preobrazbeni trenutek, ki oblikuje naš način življenja.

JAZ

Malo je težko opisati, kaj jaz v resnici je v Jungovem svetu – toda če povzamemo, si ga lahko predstavljate kot združitev vseh arhetipov, ki smo jih pravkar našteli. Jung je verjel, da smo bili kot otroci skoraj nezavedno celi, a ko smo odraščali, smo se razdrobili in naše potovanje v odrasli dobi je ponovno najti to celovitost. Ta proces se je imenoval individuacija.

Norec – nedolžnost s širokimi očmi, s katerimi se soočamo s svetom. Ni naključje, da jaz predstavlja začetek glavne arkane. Rodili smo se z duševno celovitostjo, ki jo skozi življenje izgubljamo in pridobivamo.

Svet – vrnitev k celovitosti, ki smo jo doživeli kot otrok. Norec se integrira z vsakim likom, ki ga sreča, in postane vsota vseh.

Carl Gustav Jung: Tarot karte ponujajo vrata v nezavedno in morda način za napovedovanje prihodnosti.

Tarot deluje skozi simbolične in nerazumske vidike zavesti, podobno kot sanje. Skozi simboliko nam skuša povedati kaj se dogaja v človeku. Bogata simbolika, ki jo lahko najdemo v tarotu, vam omogoča, da skozi delo s  kartami pridete v globine sebe, v svoje nezavedno in spoznate svoje vzorce, ki vas držijo v primežu lastne bolečine. S tem, ko jih ozavestite, pridete do sebe in na ta način osebno in duhovno rastete, odpuščate bremena preteklosti in s tem zaživite povsem novo življenje, novega sebe.

Tarot je zrcalo človekove duše, zrcalo njegovega notranjega sveta, njegovega doživljanja sveta, njegovih vzorcev in travm, ki so velikokrat nezavedne in potlačene.

»So psihološke podobe, simboli, s katerimi se človek igra, kot se zdi, da se nezavedno igra s svojo vsebino.« Karte, je dejal Jung, »združujejo na določene načine in različne kombinacije ustrezajo igrivemu razvoju človeštva.« Tudi tarot deluje tako – z dodano dimenzijo »simbolov ali slik simboličnih situacij«. Podobe – obešeni človek, stolp, sonce – »so nekakšne arhetipske ideje, diferencirane narave«. Ali kot pravi drug mistični psiholog, Alejandro Jodorowsky, »vas bo Tarot naučil, kako ustvariti dušo.«

Če vas zanima pot hoje po Mistični poti v praktičnih čevljih, se mi pridružite na tečaju.

Znanje je najboljša naložba v našo prihodnost, nekaj kar ostane vaše zaVedno.

Iz srca, 

shanapodpis

 

Preberite na Blogu še:

Shana Flogie: Mistično popotovanje skozi 13 bardo stanj

Deli vsebino:

Facebook
Pinterest
Twitter

Preberite tudi

MyChi Potica… brez kvasa, jajc in mleka

Sporočilo ob koncu tedna…

Sporočilo ob koncu tedna…

Sporočilo ob koncu tedna…