»In ko sem ga prosila, naj me vidi – mi je pokazal sebe.«
— Anonimna preživela narcističnega odnosa
Kje se izgubiš, ko ljubiš?
Kje nehaš biti ti, da bi nekdo drug potrdil tvojo vrednost?
Ko prvič srečaš narcisa, je občutek skoraj svet – kot da te je usoda končno pripeljala domov.
Nekdo te vidi, sliši, občuduje. Nekdo v tebi prebudi speče dele. Ob tebi govori o usodi, o sorodnih dušah, o tem, kako edinstvena si.
In prav tam – v prvih žarkih občudovanja – se prične iluzija.
Narcis ne išče tebe.
Išče svoj odsev v tvojih očeh.
Išče zrcalo, ne duše.
Kako se prepozna začetek zgodbe? Faza idealizacije
Patološki narcis je kot umetnik, ki mojstrsko naslika popolno podobo.
Besede padajo kot rože na tvoje stopinje:
»Ti si moja sorodna duša.«
»Tebe sem čakal vse življenje.«
»Skupaj bova nepremagljiva.«
Njegove oči te pijejo, njegova prisotnost očara.
Toda v resnici ne vidi tebe.
Vidi projekcijo.
In ko ta podoba začne razpadati, ko pokažeš svojo resnično človeškost – postaneš problem.
Ko ljubezen zamenja dvom: Faza razvrednotenja
Tisto, kar je bilo v tebi čudovito, zdaj postane tarča napadov:
»Si preobčutljiva.«
»Nihče drug te ne bi prenašal.«
»Kaj je s tabo narobe?«
Ne boš več središče njegovega sveta.
Postaneš tarča njegovih ran, strahov, zavisti.
Vsaka tvoja moč, vsak nasmeh, vsaka samozavestna poteza – vse to ga ogroža.
Narcis v svoji notranji praznini lahko preživi le, če zmanjša tvoj plamen.
Ne samo v ljubezni: Narcis na vseh področjih
Narcistične dinamike ne živijo samo v partnerskih odnosih.
Morda si ga spoznala kot:
- kolega, ki te očaral s šarmom in nato ponižal pred celotno ekipo;
- prijatelja, ki te je oboževal, dokler nisi imela svojih meja;
- družinskega člana, ki ti je leta in leta kradel občutek vrednosti;
- nadrejenega, ki te je načrtno lomil pod krinko mentorstva.
Tihi mobing. Nevidne manipulacije.
Občutek, da si vedno »preveč« ali »premalo«, nikoli prav.
Zakaj je ravno zdaj pomembno, da spregledaš?
Odgovor je: Kolektivni čas
Pluton v Vodnarju razbija vse strukture moči. Saturn in Neptun v Ribah brišeta meje iluzij. Južni vozel v Tehtnici čisti karmične vezi odvisnosti.
Zdaj ni več prostora za laži, za narcistične zameglitve, za iluzijo popolne ljubezni, ki rani.
Zdaj si poklicana, da se spomniš, kdo si – brez zrcala drugih.
Brez tujega pogleda, ki meri tvojo vrednost.
Brez izkrivljenih refleksij, ki ti šepetajo, da nisi dovolj.
In ker življenje nikoli ne prinese zgolj vprašanj, temveč tudi odgovore, sem v zadnjih letih v svojem delu srečevala mnoge izmed vas — tiste, ki ste k meni prihajali z razbitimi srci, z nevidnimi ranami, z enim samim tihim vprašanjem v očeh:
»Kaj je z mano narobe?«
»Zakaj me ne vidi?«
»Zakaj boli, ko bi moralo zdraviti?«
Pri svojem delu sem se skozi vaše zgodbe soočala, kako v tišini nosite težo odnosov, kjer ljubezen ni bila most, temveč past. Skozi vaše zgodbe, sem spoznavala resničnost svoje in dobila klic, da bodi glas vseh tistih, ki ostajajo nemi in nemočni.
Spoznala sem, kako ste se naučili dvomiti vase bolj, kot ste verjeli vase. Zaradi zgodb, ki so vam jih pripovedovali in praznih obljub, ki so vam jih prodajali, da ste ostali. In… Kako so vam v zameno za svojo naklonjenost podarili prazen oder in polno vrečo krivde.
Ampak zdaj, ko kolektivna matrica odnosov razpada — ko se rušijo stari sistemi moči, ko iluzije izgubljajo sijaj — zdaj je čas, da spregovorimo.
Ne več tiho.
Ne več v senci.
»Zakaj to počne?«
»Ali sem res kriva?«
Za ta trenutek sem združila moči z dolgoletno prijateljico, izjemno žensko, doc. dr. Urško Battelino — psihoanalitično psihoterapevtko, specialistko klinične psihologije, in nekoga, ki zna s preciznostjo kirurga, a toplino zdravilca, razgaliti dinamike, ki tiho razjedajo tvojo samopodobo.
Skupaj bova skozi oči psihoanalize in skozi vrata arhetipskega sveta razkrivali tisto, kar je predolgo ostajalo zamolčano:
tihi razkroj samozavesti, ki ga prinese stik z narcistično dinamiko.
Ne zato, da bi obsojali.
Ne zato, da bi delili svet na žrtve in rablja.
Ampak zato, da si upamo pogledati.
Da si dovolimo prepoznati.
In da si končno dovolimo izbrati sebe.
Kajti samo zavest ljubezni do sebe razbije verige tihega uničevanja.
Ustvarile sva terapevtsko skupino:
Toksični odnosi, dinamika narcističnega odnosa in vračanje k Sebi
Svet potrebuje prostor, kjer si dovolimo čutiti.
Kjer si dovolimo priznati, kako zelo boli, ko ljubiš nekoga, ki ljubi samo svoj odsev.
Kjer si dovolimo pogledati v zrcalo in reči: »Tukaj sem. Še vedno sem tukaj.«
Na našem druženju se bomo skupaj spustili globoko – pod besede, pod maske, pod vloge.
Skupaj bomo odgrnili tančice in pogledali v oči tistim delom sebe, ki so bili predolgo prepuščeni samoti.
Na tem srečanju ne bomo samo govorili o narcizmu.
Šli bomo vanj.
Ga razstavili.
Ga prepoznali v sebi in okrog sebe.
In nato – naredili prvi korak ven iz njegove sence.
Zaključek: Ko iluzija odpade, ostane Resnica
In potem…
ko prepoznaš,
ko vsa iluzija razpade v prah pod tvojimi nogami,
ko zgroženo, a hkrati olajšano vidiš, da ni šlo nikoli za ljubezen – ampak za lakoto, za moč, za praznino drugega…
… takrat se rodi trenutek, ki je samo TVOJ.
Takrat se ne rabiš več boriti za prostor v njegovem svetu.
Ne rabiš več dokazovati, da si vredna, dobra, dovolj.
Takrat veš: čas je zate.
Čas, da odložiš orožje, s katerim si se branila pred lastno bolečino.
Čas, da se ne boriš več za ljubezen, ampak jo poiščeš v sebi.
Čas, da zaceliš brazgotine, ki so jih pustile bitke, v katerih nikoli nisi mogla zmagati – ker niso bile tvoje.
Kot popotnica, ki je preživela nevihto, stojiš zdaj v tišini svojega obzorja.
Veter ti še vihra lase.
Srce še drhti.
Toda nekaj v tebi ve: ostala si.
In to je zmaga.
Ne zmaga nad njim, ne zmaga nad preteklostjo – ampak zmaga nad lastnim pozabljenim glasom.
Zmaga ljubezni do sebe.
Kajti po vsaki nevihti pride čas za rast.
Za pomlad v tvoji notranjosti.
Za to, da spet zadihaš s polnimi pljuči in izgovoriš: »Nikoli več ne bom hodila mimo sebe, da bi bila ljubljena.«
In ko boš nekoč pogledala nazaj, boš videla:
Ne, nisi bila zlomljena.
Nisi bila za vedno izgubljena.
Bila si v procesu postajanja.
Postajanja tega, kar si bila vedno – samo zdaj si to končno tudi upaš živeti.
Dobrodošla doma, draga duša.
Dobrodošla v sebi.
Ohranjajte visoko naravnanost.
Iz srca, Shana
