Sporočilo ob prehodu v Novo leto…
Ko pade zavesa in leto poklekne na kolena, ostanemo sami s seboj. Brez vlog. Brez izgovorov. Brez tistih mehkih obližev, s katerimi smo si vsakič znova prelepili rane. Zdaj smo tukaj – v resnici. V prostoru, kjer maska ne zdrži več, kjer ne moremo več hliniti, da ne vemo. Da ne čutimo. Da ni nič. In prav zato je to najmočnejši trenutek. Ne zato, ker bi bilo vse jasno. Temveč zato, ker si končno priznamo, da smo vedeli že dolgo – a nismo zmogli.
Nismo si upali. Nismo želeli izgubiti tistega, kar nas je držalo skupaj, čeprav smo v sebi pokali po šivih. Ob koncu leta ne gre za novoletne želje. Gre za bilanco. Ne tisto zunanje – ampak notranjo.
Kaj je še tvoje?
Kdo je še ob tebi, ker zares čuti – in kdo ostaja, ker si preveč časa molčal?
Koliko od tega življenja, ki ga živiš, je zares tvoje?
In koliko je rezultat odločitev, ki so bile narejene iz strahu, iz tišine, iz preživetja?
Vse to zdaj prihaja na dan. Ne kot kazen. Ampak kot darilo. Da ne zaidete več. Da ste lahko iskreni. In da življenje – tvoje življenje – končno začne dišati po tebi. V tem trenutku ni prostora za laganje. Ne sebi. Ne drugim. Vse, kar ste skušali prikriti, kar ste potiskali, kar ste zamolčali – zdaj vstopa v svetlobo. Ne zato, da bi vas uničilo. Temveč da vas končno osvobodi.
Vse resnice, ki so dolgo tiho gorele pod površjem, zdaj pritisnejo na rob. In vse tisto, kar je bilo zgrajeno na polresnicah, kompromisih, praznih obljubah – se seseda.
Ne zato, ker ne bi bilo vredno. Ampak ker niste bili tam v polnosti. In življenje tega ne dovoljuje več. Zato ne bežite. Ne rabite se več pretvarjati. To je vaše leto bilance. Vaš čas obraza brez maske. Vaš prostor razkritja. Da pogledate v oči vsem delom sebe, ki ste jih skušali prezreti. Da spustite, kar vas je vezalo. In da končno stopite naprej – ne kot nekdo, ki mora ugajati, temveč kot nekdo, ki živi iz resnice.
Zdaj je čas, da nehate prositi, da vas imajo radi zaradi verzije, ki ni vaša. Čas je, da iz ljubezni do sebe zgradite odnose, ki dihajo z vami, ne mimo vas. Spustite stare zaveze, ki jih ne čutite več. Zaprite vrata, ki so ostajala priprta zaradi krivde. Ne bojte se samote – tam boste spet slišali svoj glas. In pripravite se. Ne na boj, ampak na rast. Ne na preživetje, ampak na življenje. Ne na novo leto – ampak na novo verzijo sebe.
Iz srca, Shana
