Sporočilo ob koncu tedna…
Ta konec tedna ne bo ne lahek ne jasen. Zdaj ne boste našli odgovorov v zvezdah, ker bodo tudi one nekoliko medle, zavite v tančico, ki se vleče kot dim nad pokrajino tvojih misli.
Kozmos je zagrnil oder in prižgal žaromete – ne zato, da bi ti pokazal pot, temveč zato, da bi osvetlil vse tisto, kar se je do zdaj skrivalo za kulisami. In čeprav ste mislili, da igrate stransko vlogo, boste nenadoma ugotovili, da stojite na sredini prizorišča. V rokah imate scenarij, napisan z lastno krvjo, izdihom in spomini.
A vprašanje je – ste pripravljeni prebrati resnico, ki ste si jo sami zapisali?
Zavili se boste v meglo. Ne tisto gosto, ki jo prinese jutro v dolini, ampak meglo, ki se prikrade v srce. Meglo, ki zamaje vaše zaznave. Meglo, ki ni napaka na poti, temveč preizkus – koliko ste pripravljeni zaupati sebi, ko ni več zemljevida. Ko ni več svetilnika zunaj. Ko je edina svetloba tista, ki ti v notranjosti še plapola. V tej megli boste srečali sence. Ne tiste strašljive, temveč znane – sence starih odločitev, nezaključenih pogovorov, neizrečenih resnic. Sence iz časov, ko ste raje pogledali proč, ko ste zbežali pred ogledalom, ki je v tebi videlo več, kot ste si upali priznati. Vse te podobe te zdaj čakajo. In Sonce, simbol zavesti, bo kot žaromet v gledališču usmeril svoj svetlobni snop prav nanje. Ne zato, da te kaznuje. Temveč zato, da te opomni, da je čas – čas soočenja. In vedite… Megla ni kazen. Je čas, ko um utihne in srce spregovori. Ko ne vidite več naprej, a začutite, kam vas vleče. Ko ne morete več graditi na lažeh, ker se pred tvojimi očmi vse, kar ni pristno, razgradi v prah. In v tem prahu sedi resnica – gola, ranljiva, brez ličil in brez iluzij.
Torej, kaj boste naredili? Boste pokleknili pred Njo, pred Resnico? Ali boste še naprej bežali?
Spoznanja tega tedna ne bodo blaga. Lahko pridejo skozi pogovore, ki jih niste načrtovali. Skozi občutke, ki jih nisi pričakovali. Skozi obraze, ki ti nosijo sporočila preteklosti. Morda te bo neka situacija katapultirala nazaj – v trenutek, ko ste se odločili, da nekaj zamolčite. Da nekaj preskočite. Da se ne soočite. Morda boste morali znova skozi tisti isti prehod. A tokrat ne zato, ker ste kaznovana, temveč ker je čas, da se z zgodbo soočiš, da odrasteš in kot duša, popolnoma prisotna in pripravljena na resnico.
Iz srca, Shana
