Sporočilo ob koncu tedna…
Ločitve, ki osvobodijo.
Ne ločujemo se vedno zato, ker bi nekaj uničili. Včasih se ločimo zato, ker želimo nekaj rešiti.
Sebe. Odnosi imajo svoje cikle. In ko se en cikel izteče, se začne kazati resnica. Ne tista, ki smo si jo želeli, ampak tista, ki je. In ta resnica ni vedno prijetna. A je nujna. Koliko odnosov ste nosili na svojih ramenih, kot da je vaša naloga, da jih ohranite pri življenju. Koliko ste dajali, razlagali, popravljali, čakali. In pri tem pozabili, da odnos ne more živeti, če ga drži samo eden. To je trenutek, ko se tehtnica postavi. Ne kot, da vas življenje kaznuje, ampak kot Razkritje.
Kdo daje. Kdo prejema. Kdo ostaja. Kdo beži.
In v tem trenutku se začnejo ločitve. Ne vedno dramatične. Včasih zelo tihe. Kot odmik. Kot odločitev, da ne investirate več tam, kjer ni odziva. Kot zavedanje, da ljubezen ne pomeni, da ostajate, kjer vas ni. Izbira poti v tem času ni izbira med pravim in napačnim. Je izbira med resničnim in neresničnim. Med tem, kar čutite, in tem, kar si govorite. In tukaj ni prostora za kompromis. Ker vsakič, ko izberete nekaj, kar ni resnično za vas, ustvarite razpoko v sebi. In te razpoke se s časom širijo. Dokler ne pridete do točke, ko ne morete več ignorirati, kar čutite. To je točka preloma.
Točka, kjer se odločite, ali boste še naprej ohranjali nekaj, kar vas prazni, ali boste šli naprej.
Ne zato, ker veste, kaj vas čaka. Ampak zato, ker veste, da tukaj ne morete več ostati. In ko naredite ta korak, se zgodi nekaj zanimivega. Strah ne izgine. A izgubi moč. Ker prvič stojite na strani sebe. Odnosi, ki ostanejo, bodo drugačni. Ne bodo temeljili na potrebi. Temeljili bodo na izbiri. In to je največja razlika. Ko nekdo ostane, ker želi, ne ker mora. In vi? Vi boste drugačni. Bolj mirni. Bolj jasni. Bolj zvesti sebi. In to je začetek nove poti.
Ohranjajte visoko naravnanost.
Iz srca, Shana
